Biografija

 

Rodil se je 1.4. 1976 v Slovenj Gradcu. Ker je njegov oče Vili navdušen šahist in poznavalec svetovnega prvaka v šahu Roprva_harberta Fischerja, odločitev za sinovo ime zanj ni bila težka.Prvih 6 let svojega življenja je preživel v Velenju.

Harmoniko začne oboževati odkar prvič sliši njen zvok. Robert se spominja: ” To so bili čarobni trenutki, ko sem ure in ure poslušal mamin gramofon in se začel spoznavati z Avseniki, Slaki in narodnozabavno glasbo nasploh.
Čeprav sem štel šele 3,4 leta, sem ločil vse plošče po barvnih ovitkih in igral svojo prvo vlogo DJ-a.
Veliko sem posedal pred vrati nekaj let starejših sosedov, ki sta se učilla igranja na klavirsko harmoniko. “Prva pesem, ki se jo nauči na diatonično harmoniko, je ljudska; Jaz pa pojdem na Gorenjsko. Pokazal mu jo je stric Ladi kanastopr na njegovi harmoniki, Robert pa je bil nase zelo ponosen. Želja po igranju na diatonično harmoniko pa postane v njem še močnejša.Ko se z mamo Marijo preselita v Šentilj pri Velenju, v drugem razredu osnovne šole na njegovo nepopisno veselje od očima Martina dobi v dar svojo prvo harmoniko, ki se je Robert spominja takole:

” Moja prva harmonika je bila stara okoli 70 let in je zelo spuščala zrak.
Mogoče sem zaradi tega staknil toliko prehladov, ” se še nasmehne.
Kot devetletni kratkohlačnik jo začne tudi veselo raztegovati in igrati. Na začetku seveda bolj prvo kot drugo.Že v prvih letih svojega učenja, začne nastopati v domačem in tudi v okoliških krajih, na raznih prireditvah, srečanjih, veselih toboganih…
Kot vsak mladi godec, si tudi Robert najde svoje vzornike v narodnozabavni glasbi.nastp_sen
Na začetku je bil to Franc Mihelič, kasneje pa Slavko Avsenik, oziroma glasba ansambla bratov Avsenik, ter Brane Klavžar in profesor Zoran Lupinc.” Na začetku moje glasbeni poti sem se učil pri g. Zdravku Dolinšku in g. Slavku Kovšetu, kasneje pa sem prišel v uk g. Franciju Zemetu in nazadnje tudi g. Branetu Klavžarju. Vsem sem zelo hvaležen, prav tako vsem ostalim, ki so mi v tem času stali ob strani, ter mi pomagali. Seveda pa ne smem pozabiti tudi na mojega očima, ki me je vztrajno vozil na vaje in sem mu za to še danes hvaležen.”Potem pa so se začela prva tekmovanja, na katerih na začetku ni šlo vse kot po načrtih. Leta 1988 se v predizboru, ki je potekalo v Laškem, ni uvrstil v polfinale Ljubečne, kar ga je zelo potrlo.
Robert že kot mlad fant spozna, da se je v življenju potrebno boriti, in za pravi uspeh resnično potruditi.Leta 1993 se Robert začne učiti pri g. Branetu Klavžarju in zdaj se začne zares. Poleg velenjske gimnazije, ki tudi zahteva svoj čas, redno obiskuje vaje za diatonično harmoniko in osvojeno snov oziroma pesmi ali skladbe vadi po več ur na dan. Istega leta osvoji svojo prvo in zadnjo srebrno plaketo Ljubečne, saj v naslednjih 2 letih osvoji še 2 zlati. V letu 1994 pa postane tudi zmagovalec Ljubečne po

mnenju občinstva.Leta 1997 zmaga v oddaji ” Po domače ” RTV SLO z voditeljem Jožetom Galičem, kjer številni harmonikarji poskusijo svojo talent in srečo, in za prvo nagrado prejme novo RUTAR harmoniko.

V istem letu doda v svojo zbirko uspehov še 1. mesto na evropskem prvenstvu, ki se je odvijalo v Attimisu (Italija).

Medtem nadaljuje svoje izobraževanje na Ekonomsko-poslovni fakulteti v Mariboru.
Zdaj mu ostane še samo en cilj in to je svetovno prvenstvo. Prvi svetovni prvak postane leta 1987 g. Zoran Lupinc, in Robertu postavi izziv. Izziv, da se vpiše v elitni klub harmonikarjev, ki so osvojili tudi to najvišjo lovoriko.Tako se leta 1999 prijavi na svetovno prvenstvo, ki se je odvijalo v mestecu Monsano pri Anconi v Italiji. Robert Goter osvoji naslov absolutnega svetovnega prvaka v igranju na diatonično harmoniko.